Vse moje knjige so podčrtane.
V vsaki iščem ščepec čudeža.
Včasih ga najdem v enem samem stavku.
Takšnem, ki pove več kot celo poglavje.
Že leta jih zbiram in se k njim vedno znova vračam.
Delim jih na Instagram profilu ZgodbaZame in zapisujem v Oazo citatov.
Opominjajo me, da je včasih dovolj ena sama misel, da se svet v nas za trenutek poravna.
Besede imajo svoj čas
Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste med branjem obstali?
Ne zaradi zgodbe.
Ne zaradi zapleta.
Zaradi enega samega stavka.
Stavka, ki je znal povedati nekaj, kar ste že dolgo čutili, pa tega niste znali ubesediti.
Morda ste ga podčrtali.
Fotografirali.
Prepisali na listek.
Shranili med zaznamke.
Ali pa ste si ga preprosto zapomnili.
Takšni stavki imajo posebno moč.
Ne zato, ker bi ponujali odgovore.
Temveč zato, ker nas za trenutek ustavijo.
Obstajajo citati, ki jih preberemo pri dvajsetih in jih razumemo na en način.
Potem jih srečamo znova deset let pozneje.
In imamo občutek, kot da jih beremo prvič.
Ne zato, ker bi se besede spremenile.
Spremenili smo se mi.
Prav zato se isti stavek skozi življenje bere vedno drugače.
Kot piše v uvodu knjižice Glasovi skozi čas:
"Nekatere misli ne pripadajo le enemu trenutku. Prehajajo čas, jezike in življenja."
Zakaj si zapisujemo citate?
Ker spomin ni zanesljiv.
Nekatere knjige pozabimo.
Zaplet zbledi.
Imena likov izginejo.
Toda en sam stavek lahko ostane z nami vse življenje.
Morda ravno zato toliko bralcev že desetletja vodi svoje zbirke citatov.
Ne zato, da bi jih zbirali.
Temveč zato, da bi se lahko nekoč vrnili k njim.
Vsaka podčrtana misel postane majhen zemljevid našega notranjega sveta.
Ko čez leta pogledamo svoje zapise, pogosto ne prepoznavamo le knjig.
Prepoznavamo sebe.
Glasovi skozi čas
Iz te ljubezni do podčrtanih stavkov je nastala zbirka Glasovi skozi čas.
Ne kot knjiga, ki jo je treba prebrati od prve do zadnje strani.
Ampak kot zbirka misli, h kateri se lahko vračamo vedno znova.
Prva knjižica prinaša izbor citatov v slovenskem jeziku.
Druga združuje literarne citate predvsem tujih avtorjev v angleškem jeziku.
Obe pa govorita isti jezik.
Jezik upanja.
Jezik poguma.
Jezik ljubezni.
Vsaka stran je povabilo, da za trenutek upočasnimo.
Da odložimo hitenje.
In prisluhnemo besedam, ki so preživele desetletja – nekatere celo stoletja.
In ko najdete misel, ki vas najde ...
Ne pustite je oditi.
Podčrtajte jo.
Prepišite jo.
Dodajte datum.
Morda stavek ali dva o tem, zakaj vas je nagovorila.
Nekega dne boste odprli stare zapise.
In veseli boste, da ste jih ohranili.
Kajti včasih se ne želimo spomniti le besed.
Želimo se spomniti človeka, ki smo bili, ko smo jih prvič prebrali.
Kam zapisati misli?
Kamorkoli.
Pomembno je le, da jih ne pustite oditi.
Če pa si želite ustvariti svojo osebno zbirko misli, smo na Storyboundu ustvarili prav za to namenjene izdelke.
Oaza citatov je prostor za zapisovanje stavkov, ki jih želite ohraniti – misli iz knjig, filmov, pogovorov ali življenja.
Bralni dnevnik pa poleg citatov ponuja prostor tudi za vaše razmisleke, občutke in vtise o prebranih knjigah.
Kajti vsaka zgodba, ki nas nagovori, si zasluži več kot le kljukico na seznamu prebranega.
In če si želite zbirke besed, ki so preživele čas, lahko posežete po knjižicah Glasovi skozi čas
– v slovenski ali angleški različici.
Zame so citati že dolgo svetilniki.
Svetijo v mirnih vodah.
In še močneje skozi neurja.
Ob njih se vedno znova spomnim,
kdo sem.
Kaj mi je pomembno.
In kam želim pluti.
Med vsemi glasovi sveta
vedno znova zaslišim tudi svojega.
Objem, Dijana